Noč raziskovalcev

Gimnazija in srednja šola Kočevje se je odzvala na povabilo k sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani in omogočila mladim raziskovalkam-speleobiologinjam predstavitev prednosti in slabosti raziskovalnega znanstvenega dela v okviru evropskega projekta European Researcher’s Night. V popoldanskem času so dijaki 3. letnika, ki so v lanskem šolskem letu izbrali predmet Študij okolja, opravili še terensko delo. Obiskali in očistil so Dolgo jamo v Koblarjih.

Pilotni projekt Odgovorno s hrano

PROJEKT ODGOVORNO S HRANO NA GSŠ Kočevje

Pilotni projekt Odgovorno s hrano/We Eat Responsibly! je eden prvih poskusov v EU, ki bo obravnaval ključna vprašanja porabe hrane v šolskih programih. Skozi akcijsko usmerjeno pedagoško metodologijo in preko metodologije sedmih korakov programa Ekošola, bodo mladi razvijali kritično mišljenje, znanje in usposobljenost, da postanejo globalni državljani, in da sprejmejo nove vedenjske vzorce na področju pre(hrane).
Gre za mednarodni projekt, v katerem poleg slovenskih ekošol sodelujejo tudi ekošole  iz osmih partnerskih držav: Bolgarije, Češke, Hrvaške, Latvije, Malte, Poljske, Romunije in Hrvaške.

Cilji projekta:

  • Raziskovanje prehranjevanja v šolski jedilnici in v naših domovih.
  • Iz rezultatov raziskav o prehranjevanju ugotoviti, katero področje potrebuje izboljšave.
  • Osveščanje o pravilnem prehranjevanju na šoli in izven šole.
  • Izdelava letnega načrta, ki nam bo pomagal približati se “pravi hrani”.
  • Vključitev tem o hrani v učni načrt (trajnostni razvoj, angleški jezik,…).
  • Kako napisati članek o tej temi, kako pripraviti oglasno desko, plakat in internetno stran, ter o obveščanju prek socialnih omrežij.
  • Predstaviti rezultate in izboljšave širši javnosti.
  • Sodelovanje s starši, širšo javnostjo, strokovnjaki za prehrano, kmeti, kuharji,…
  • Naučiti dijake, kako se vodi in izvaja takšen projekt.

Hrana je potreba, užitek, hrana je stvar osebnega in kulturnega izbora. V Evropi redko pomislimo na to, da je hrana tudi človekova pravica in velik svetovni problem. Svetovno prebivalstvo hitro narašča in do leta 2050 bomo na našem planetu morali nahraniti trikrat več ljudi kot pred stotimi leti. Naš izbor hrane ima neposreden ali posreden vpliv na podnebje, na uporabo naravnih virov kot sta voda in zemlja, na zmožnost ljudi, da se lahko nahranijo in živijo dostojno življenje doma in po svetu.

 

V današnjih časih proizvodnja hrane:

  • bolj prispeva h globalnemu segrevanju kot avtomobili, kamioni, letala in vlaki skupaj.
  • porabi 70 odstotkov sladke vode, vendar zaradi pesticidov in gnojil, ki odtekajo vanjo, v veliki meri zmanjšuje njeno kakovost.
  • pospešuje izginjanje biotske raznovrstnosti.
  • je glavno gonilo krčenja gozdov in opustošenja Zemlje.

Vendar vsa hrana nima enakega vpliva na okolje. Kakšen pozitiven ali negativen vpiv ima neka hrana na ljudi in na planet, je odvisno od naslednjih petih vidikov: kaj jemo, koliko jemo (česa), koliko hrane zavržemo, kako je bila naša hrana pridelana in kdo je imel od tega korist.

Izvedene dejavnosti- september-junij2018

  • Izvedena spletna anketa med dijaki in starši (njihovih gospodinjstvih)
  • Ugotovitve-rezultati o prehranjevanju, katero področje potrebuje izboljšave.
  • Osveščanje o pravilnem prehranjevanju na šoli in izven šole preko kotička odgovorno s hrano.
  • Izdelan je letnega načrta, ki nam bo pomagal približati se “pravi hrani”.
  • Sodelovanje z lokalnimi pridelovalci in povezava s Tržnico Kočevje
  • Recikliranje hrane
  • Ozaveščanje dijakov o zavrženi hrani in kako jemati za malico manjši obrok
  • Kaj poičeti in kako predelati zavrženo hrano
  • Z dijaki predstaviti dejavnosti na mednarodnem forumu v Pragi
  • Dijake ozavestiti o pravilnem prehranjevanju ter odgovornem ravnanju s hrano

Projekt se v letošnjem šolskem letu zaključuje, vendar bomo z dejavnostmi vsekakor kolikor bo le mogoče nadaljevali tudi v letu 2018/19. Dijaki so v dveh letih pridobili znanja predvsem pa zavedanje kako ravnati z zavrženo hrano ter kako in na kakšen način jo lahko predelamo. Zelo pomembno nam je bilo da smo preko različnih dejavnosti, šolskega kotička, šolskega radia, peki in kuhanju v naši šolski kuhinji ozaveščali dijake in njihove starše o lokalni hrani in kako pomembno je kupovati pri domačih ponudnikih, ter kako pomembno je to tudi za razvoj našega kraja in nenazadnje našega zdravja. Ravno tako smo dijake ozaveščali o pripravi in peki hrane iz živil, ki jih imamo na razpolago. Dijakom smo omogočili, da razmišljajo o zavrženi hrani, kako bi jo zmanjšali in kaj vse bi iz nje lahko ponovno pripravili. Merjenje zavržene hrane je potekalo v šolski kuhinji in merjenje kaj vse lahko pripravimo iz zavržene hrane. V prihodnje želimo se vključiti v projekte, ki bodo povezani z zdravjem in hrano, ter na ta način omogočiti povezovanje ob enem pa ohraniti in negovati zavedanje o zdravem prehranjevanju

Koordinatorici projekta: Katja Šalehar in Nataša Tekavec

» We eat responsibly « v Pragi

Gimnazija in srednja šola Kočevje  na mednarodnem forumu » We eat responsibly « v Pragi

Dijakinja Lara Turk in Mark Antunovič ter mentorici profesorici Nataša Tekavec in Katja Šalehar smo se udeležili mednarodnega foruma v Pragi, kateri je potekal od 25. 29. januarja. Na srečanje smo bili povabljeni s strani glavnega organizatorja Glopolis in Eko šole Slovenije. Namen srečanja je bil predstavitev dejavnosti v okviru projekta Odgovorno s hrano!, ki je eden prvih poskusov EU, ki j obravnava ključna vprašanja porabe hrane v šolskih programih. Skozi akcijsko usmerjeno pedagoško metodologijo in preko metodologije sedmih korakov smo dijaki naše šole razvijali kritično mišljenje, znanje in usposobljenost, da postanejo globalni državljani, in da sprejmejo nove vedenjske vzorce na področju pre(hrane). Vseskozi na šoli v sklopu projekta organiziramo različne dejavnosti kot so: zdrav dan, peka palačink, imeli smo brezmesni ponedeljek, tradicionalni slovenski zajtrk,  peko  domačega kruha, kuhali marmelado, brali članke o zdravi prehrani, pripravili EKO kotiček, ozaveščali starše in ostale zaposlene na šoli o zdravem prehranjevanju,  se povezovali z zdravstvenim domom,  z lokalnimi proizvajalci, sodelovali na likalnih in mednarodnih sejmih, in še veliko drugih aktivnosti.

Vse naše aktivnosti smo predstavili v  Pragi na zaključnem forumu v  Pragi. Poleg naših predstavitev kjer so predstavljali dejavnosti, je bila še vrsta delavnic in predavanj, ki so potekala v angleškem jeziku, saj je bilo v ta projekt vključenih poleg naše države še Malta, Slovaška, Estonija, Bolgarija, Romunija, Hrvaška, Belgija, Latvija, Litva in Češka.

Predavanja so govorila o tem, kako bi lahko ohranili zemljo, kako biti odgovoren s hrano, govorili smo tudi o pravični trgovini, semenih, bananah in zgodbah, ki se skrivajo za tem sladkim sadežem. Govorili smo o kmetijstvu in o ostalih stvareh, ki se tičejo odgovornega ravnanja z naravo. V Evropi namreč redko pomislimo na to, da je hrana tudi človekova pravica in velik svetovni problem. Svetovno prebivalstvo hitro narašča in do leta 2050 bomo na našem planetu morali nahraniti trikrat več ljudi kot pred stotimi leti. Naš izbor hrane ima neposreden ali posreden vpliv na podnebje, na uporabo naravnih virov kot sta voda in zemlja, na zmožnost ljudi, da se lahko nahranijo in živijo dostojno življenje doma in po svetu. Spoznali smo, da vsa hrana nima enakega vpliva na okolje. Kakšen pozitiven ali negativen vpliv ima neka hrana na ljudi in na planet, je odvisno od naslednjih petih vidikov: kaj jemo, koliko jemo (česa), koliko hrane zavržemo, kako je bila naša hrana pridelana in kdo je imel od tega korist.

Spoznali smo, da ima vsak od nas  možnost vsaj trikrat dnevno izbrati hrano, ki spoštuje življenje nas in okoli nas. Na svetu, kjer živi 7 milijard ljudi, se nam naše osebno pozitivno dejanje lahko zdi kot kaplja v morje, vendar ni tako. Hrana v Evropi in Severni Ameriki, ima največji vpliv na okolje in je povod mnogih negativnih vplivov. Vendar pa je v Evropi, zlasti v devetih evropskih državah, ki so del tega projekta, tudi mnogo pozitivnih načinov potrošnje hrane, ki so lahko pomemben vzgled in podpora za ostale države.

Poleg projektnih aktivnosti smo spoznali tudi druge kulture, njihove sisteme izobraževanja, njihove navade, kraje, naravo  in  kulturo prehranjevanja.  Udeležencev srečanja je bilo okoli 100 med njimi pa le 16 dijakov iz različnih držav. Navezali smo stike in se z nekaterimi tudi spoprijateljili.

Vsaka država je  imela tudi  predstavitev v kateri je predstavila vse svoje aktivnosti in dejavnosti kaj so v šolah in vrtcih po državi naredili v sklopu tega projekta. Za Slovenijo je bilo med udeleženci forume zelo veliko zanimanja. Začarali smo jih s svojo gostoljubnostjo. Zelo so bili navdušeni nad degustacijo  izvrstne domače orehove potice, doma pripravljenih krekerjev, kruha, marmelade, raznih napitkov, čajev.  Ko smo vse države zaključile s predstavitvami, smo imeli še evalvacijo celega projekta. Zvečer pa smo imeli slavnostno večerjo. Ker smo bili v projektu odgovorno s hrano je bila naša hrana, ki smo jo tri dni jedli, veganska in vegetarijanska, pa tudi nič hrane ni šlo v nič, saj so vso hrano predelali. Nekatere jedi so bile  zelo okusne, nekatere malo manj, vendar lačni vsekakor nismo bili.  V petek in soboto so bili v večernih urah organizirani tudi ogledi po Pragi.

Forum smo v nedeljo zaključili, veseli, ker smo uspešno predstavili svoje projekte ter bogatejši z novim znanjem in izkušnjami. Čeprav je bilo vsem mal hudo, ker smo se razšli, pa smo bili vseeno vsi veseli, da smo se vrnili v naše domače okolje in šli na dober zrezek po dnevih veganske hrane. Bilo je naporno in hkrati velika izkušnja, ki bo ostala v spominu za celo življenje.J

Dijakinja Lara Turk

Sejem Alteremed

Zlato priznanje za stojnico dijakinj Samre Avdić in Nine Češarek na sejmu Altermed v Celju

V nedeljo 13.3.2016 smo se dijakinje  Gimnazije in Srednje šole Kočevje   Nina Češarek in Samra Avdić  iz 2. EKT odpravile z mentorico Natašo Tekavec na sejem Alteremed v Celje , kjer smo predstavile  Kočevsko-Ribniško kulinariko skozi čas z naslovom Dobrote iz babičine shrambe. Sejem je imel tudi tekmovalno –ocenjevalno noto saj je stojnico je ocenjevala strokovna komisija Eko šole ter podsekretar na ministerstvu za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano g. Andrej Potočnik.
Projekt sva izvedle v okviru izvedbe poklicne mature za drugo izpitno enoto, kjer moramo izvesti celotno nalogo od ideje do realizacije.  K sodelovanje v projektu povabile Društvo podeželskih žena Kočevje kot iz Ribnice. Podeželske žene so nama pomagale z različnimi nasveti, idejami, s peko kruha in poznavanjem kulinarike tako kočevske kot Ribniške. Ravno tako sva k sodelovanju povabile ekološko kmetijo Kocjančič iz Gotenice, ki se je z veseljem odzvala na našo prošnjo. Predstavitev ekološko pridelanih mlečnih izdelkov nam je obogatilo našo stojnico in skuto s kmetije Kocjančič smo oplemenitile z kočevskim medom, ki nam ga je doniral  čebelar Stanislav Knežič. Sceno oz ozadje za našo stojnico nam  je poslikala akademska slikarka Nataša Gašparac, ki je zaposlena na naši šoli. Glede na to da smo na stojnici predstavile različne mlečne in sladke namaze smo potrebovale različne vrste kruha, ki so ga v ta namen spekle podeželske žene iz Kočevja in Ribnice, k peki pa smo pristopile tudi same. Naša stojnica na sejmu Altermed je bila izjemno dobro obiskana in zelo prepoznavna, saj smo imele na stojnici tudi zelo veliko tiskanega gradiva, ki sva ga izdelale v ta namen (recepti kruhov, tradicionalna hrana-kosilo, zajtrk, malica, večerja s kočevsko ribniškega okolja).  Svoj projekt smo s pomočjo različnih deležnikov zelo uspešno izpeljale saj smo na ocenjevanju dosegle vseh maksimalnih 25 točk in si s tem pridobile zlato priznanje.  Naš trud se je poplačal saj smo  izjemno zadovoljne, zato se zahvaljujeva vsem in vsakemu posebej, ki je na kakršen koli način pripomogel da smo izvedle svojo nalogo.

Samra Avdič, in Nina Češarek z mentorico Natašo Tekavec.