Pilotni projekt Odgovorno s hrano

PROJEKT ODGOVORNO S HRANO NA GSŠ Kočevje

Pilotni projekt Odgovorno s hrano/We Eat Responsibly! je eden prvih poskusov v EU, ki bo obravnaval ključna vprašanja porabe hrane v šolskih programih. Skozi akcijsko usmerjeno pedagoško metodologijo in preko metodologije sedmih korakov programa Ekošola, bodo mladi razvijali kritično mišljenje, znanje in usposobljenost, da postanejo globalni državljani, in da sprejmejo nove vedenjske vzorce na področju pre(hrane).
Gre za mednarodni projekt, v katerem poleg slovenskih ekošol sodelujejo tudi ekošole  iz osmih partnerskih držav: Bolgarije, Češke, Hrvaške, Latvije, Malte, Poljske, Romunije in Hrvaške.

Cilji projekta:

  • Raziskovanje prehranjevanja v šolski jedilnici in v naših domovih.
  • Iz rezultatov raziskav o prehranjevanju ugotoviti, katero področje potrebuje izboljšave.
  • Osveščanje o pravilnem prehranjevanju na šoli in izven šole.
  • Izdelava letnega načrta, ki nam bo pomagal približati se “pravi hrani”.
  • Vključitev tem o hrani v učni načrt (trajnostni razvoj, angleški jezik,…).
  • Kako napisati članek o tej temi, kako pripraviti oglasno desko, plakat in internetno stran, ter o obveščanju prek socialnih omrežij.
  • Predstaviti rezultate in izboljšave širši javnosti.
  • Sodelovanje s starši, širšo javnostjo, strokovnjaki za prehrano, kmeti, kuharji,…
  • Naučiti dijake, kako se vodi in izvaja takšen projekt.

Hrana je potreba, užitek, hrana je stvar osebnega in kulturnega izbora. V Evropi redko pomislimo na to, da je hrana tudi človekova pravica in velik svetovni problem. Svetovno prebivalstvo hitro narašča in do leta 2050 bomo na našem planetu morali nahraniti trikrat več ljudi kot pred stotimi leti. Naš izbor hrane ima neposreden ali posreden vpliv na podnebje, na uporabo naravnih virov kot sta voda in zemlja, na zmožnost ljudi, da se lahko nahranijo in živijo dostojno življenje doma in po svetu.

 

V današnjih časih proizvodnja hrane:

  • bolj prispeva h globalnemu segrevanju kot avtomobili, kamioni, letala in vlaki skupaj.
  • porabi 70 odstotkov sladke vode, vendar zaradi pesticidov in gnojil, ki odtekajo vanjo, v veliki meri zmanjšuje njeno kakovost.
  • pospešuje izginjanje biotske raznovrstnosti.
  • je glavno gonilo krčenja gozdov in opustošenja Zemlje.

Vendar vsa hrana nima enakega vpliva na okolje. Kakšen pozitiven ali negativen vpiv ima neka hrana na ljudi in na planet, je odvisno od naslednjih petih vidikov: kaj jemo, koliko jemo (česa), koliko hrane zavržemo, kako je bila naša hrana pridelana in kdo je imel od tega korist.

Izvedene dejavnosti- september-junij2018

  • Izvedena spletna anketa med dijaki in starši (njihovih gospodinjstvih)
  • Ugotovitve-rezultati o prehranjevanju, katero področje potrebuje izboljšave.
  • Osveščanje o pravilnem prehranjevanju na šoli in izven šole preko kotička odgovorno s hrano.
  • Izdelan je letnega načrta, ki nam bo pomagal približati se “pravi hrani”.
  • Sodelovanje z lokalnimi pridelovalci in povezava s Tržnico Kočevje
  • Recikliranje hrane
  • Ozaveščanje dijakov o zavrženi hrani in kako jemati za malico manjši obrok
  • Kaj poičeti in kako predelati zavrženo hrano
  • Z dijaki predstaviti dejavnosti na mednarodnem forumu v Pragi
  • Dijake ozavestiti o pravilnem prehranjevanju ter odgovornem ravnanju s hrano

Projekt se v letošnjem šolskem letu zaključuje, vendar bomo z dejavnostmi vsekakor kolikor bo le mogoče nadaljevali tudi v letu 2018/19. Dijaki so v dveh letih pridobili znanja predvsem pa zavedanje kako ravnati z zavrženo hrano ter kako in na kakšen način jo lahko predelamo. Zelo pomembno nam je bilo da smo preko različnih dejavnosti, šolskega kotička, šolskega radia, peki in kuhanju v naši šolski kuhinji ozaveščali dijake in njihove starše o lokalni hrani in kako pomembno je kupovati pri domačih ponudnikih, ter kako pomembno je to tudi za razvoj našega kraja in nenazadnje našega zdravja. Ravno tako smo dijake ozaveščali o pripravi in peki hrane iz živil, ki jih imamo na razpolago. Dijakom smo omogočili, da razmišljajo o zavrženi hrani, kako bi jo zmanjšali in kaj vse bi iz nje lahko ponovno pripravili. Merjenje zavržene hrane je potekalo v šolski kuhinji in merjenje kaj vse lahko pripravimo iz zavržene hrane. V prihodnje želimo se vključiti v projekte, ki bodo povezani z zdravjem in hrano, ter na ta način omogočiti povezovanje ob enem pa ohraniti in negovati zavedanje o zdravem prehranjevanju

Koordinatorici projekta: Katja Šalehar in Nataša Tekavec